LASTNOSTI FORMATA
Datoteka WAV je standard zvočnega formata, kateri se največkrat pojavi na operacijskih sistemih Windows. Razvita sta ga Microsoft in IBM z namenom za shranjevanje glasbe na osebnih računalnikih. WAV format kompresijo podpira, vendar pa so datoteke ponavadi nekompresirane. [povzeto po 14, 17]
Format je kompatibilen z Microsoft Windows, MAC OS in Linux operacijskimi sistemi. Za datoteke WAV je značilna 16 kHz hitrost vzorčenja zvoka. Datoteke uporabljajo RIFF strukturo, katero sta zasnovala IBM in Microsoft. Sestavljene so iz diskretnih delov podatkov, imenovanih “kosi” (angl. chunks). Vrsta podatkov v “kosu” je označena s štirimestno kodo FOURCC. Koda je 32 bitna, sestavljena iz zaporedja ASCII znakov ter namenjena za prepoznavanje avdio formatov. [povzeto po 17, 14, 15, 16]
PRIMERNOST UPORABE
Nestisnjene WAV datoteke so zelo velike. Ravno zaradi tega je tudi deljenje teh datotek prek Interneta redko. Vendar pa je format zelo uporaben za datoteke z visoko kvaliteto oziroma za sistem, kjer prostor na disku ni omejitev. Uporaben pa je tudi pri aplikacijah za urejanje zvoka. Zaradi izjemne kvalitete, ga zelo uporabljajo tudi v profesionalni glasbeni industriji, saj lahko na ta način obdržijo največjo možno kvaliteto. [povzeto po 17, 18]
NAČIN KODIRANJA
Za računalniško okolje je potrebna pretvorba električnega signala v digitalno obliko. To poteka s pomočjo analogno-digitalnega pretvornika in sicer v treh korakih:
- vzorčenje (frekvenca vzorčenja)
- kvatizacija
- kodiranje
[predavanja]
ADPCM kodiranje
Zgoraj opisani format WAVE uporablja ADPCM kodiranje. To kodiranje je zelo učinkovito digitalno kodiranje valovnih oblik, katerega je razvil Bell Labs okrog leta 1970, z namenom glasovnega kodiranja. [povzeto po 20]
Koncept kodiranja ADPCM je uporaba predhodnih signalov za napovedovanje prihodnjih signalov. Dobljeni signal lahko vsebuje napake, vendar te nimajo nobenega pomena. Ravno zato mora biti signal dekodiran tako, da je mogoče dobit originalno valovno obliko.[19]
Postopek kodiranja je sledeč: pred samim postopkom digitalizacije, kodirnik najprej ujame analogni signal. Tega nato razdeli na frekvenčne kose s pomočjo QMF filtra. Na ta način dobi dve podmnožici. ADPCM nato prejme bitno zaporedje od vsake podmnožice in rezultat pošlje v multiplekser. V naslednjem koraku sledi shranjevanje in prenos podatkov. [20]
Vir: Public domain
https://en.wikipedia.org/wiki/Adaptive_differential_pulse-code_modulation#/
media/File:Adpcm_en.svg
ADPCM se uporablja za pošiljanje zvoka prek daljnovodnih optičnih vlaken kot tudi za shranjevanje zvoka skupaj z besedilom, slikami oziroma kodami na CD-ROM-u. [povzeto po 19]